Povzetki in prevodi / Summaries and Translations

Ali Bog obstaja?

je naslov prvega poglavja zadnje knjige Stephena Hawkinga, Kratki odgovori na velika vprašanja (Brief Answers to the Big Questions. Spacetime Publications Limited 2018. John Murray, London, 2018).

Avtor v eseju razmišlja o tem, kako je človek v davni preteklosti vpeljal boga najprej kot razlago za še

Šah mat. Kip J. Pirnata.

nepojasnjene naravne pojave, nato kot stvarnika vsega, kar obstaja. Na poti k (ne)primerljivosti znanosti in religije sicer ne omeni novejših raziskav, ki kažejo, da se je koncept boga bolj ali pa vsaj tudi pojavil kot nujno potrebni urejevalec razmerij med ljudmi v številčnejših skupnostih, ki so se (na evro-azijski strani sveta) začele pojavljati pred kakimi deset tisoč leti. Ne glede na to pa z dobrimi in tudi nekaterimi na novo izbranimi preprostimi primeri poda razumljivo razlago fizikalnih dejstev na način, razumljiv vsakemu, ki je pripravljen na nekaj miselnega napora.

Hawking spomni na situacijo, ko so ga vlačili po naslovnicah časopisov, češ da izziva Boga. Jasno pove, da nima prav nič proti bogu in da ga tudi ne jemlje kot nasprotnika. Trdi le to, da je za boga, še toliko bolj za Boga — dobrega očeta — žal vse manj prostora. Bolj kot se razvijajo znanosti, pa ne le fizikalne, manj je prostora zanj, takorekoč dobesedno.

Pripoved, ki jo je morda točneje označiti kot razmišljanje, zložno teče do brutalnega konca, kjer Hawking ne okoliši: meni, da boga ni. Šah mat. Komaj pa iz izmučenega telesa preko naprav in pomočnikov iztisne to grenko razočaranje, v isti sapi zakliče: Hej, samo eno življenje imamo, sam sem neskončno hvaležen zanj! Poskušajmo ga preživeti čim lepše …

 

#  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #

Where to?

Prost prevod pesmi Franceta PrešernaKam?

While restlessly around romp I,
where to?, my pals demand, and why?

You better ask the clouds that whizz,
you better ask the choppy seas, 

when during storms, their mighty lord
roars them around without a chord.

The clouds, the waves cannot know fair,
where I’m head-driven by despair.        

The only thing I know, and care,
her pretty face that I shan’t stare.

And there’s no place upon this world,
where I’d forget the woe incurred!

 

#  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #  #